»Zdi se, da Elba na steklu prebira strani pokrajine. Ali kdo ve. Nemara vsi mislijo na poletno vilo, malice na Polju javorjev, na tisto popoldne, ko smo postavili kamen na kamen, da bi označili stezo, pa ju naslednjega dne ni bilo; zdi se nam zelo v redu; mislim na rdečo knjižnico in njeno lestev, s katero dosežeš višje police s knjigami, za katere ni razloga, da bi jih brali mi, majhni.«

»Naš glavni cilj je bil, da zgradimo knjižnico, v katero si pridejo seveda ljudje izposodit knjige, pa da se pridejo tudi podružit, da se torej v njej dobro počutijo.«

»Velik dejavnik pri projektu je predstavljalo tudi dejstvo, da leži knjižnica v parku.«

»Veseli nas, da vidijo, da lahko v knjižnici igrajo tudi igre, organizirajo turnirje, tu sestankujejo tudi različna društva.«

»Naša knjižnica je že na pogled drugačna kot druge, že to jo razlikuje, da ni kvadratna ali pravokotna, temveč so okrogle linije, streha je valovita, pa tudi sama stavba, kar ponazarja reko Savo.«

»Draginja je izziv tudi pri nas. Nekatere ukrepe bomo sprejeli, trudimo se, da to ne bo račun programa.«

»Posebej v teh trenutkih velja zahvala vsem tistim uslužbencem, ki v knjižnicah skrbijo, da kljub virusni situaciji naš stik s knjigo v tem trenutku ni zamrl.«

»Lahko ji je bilo razložiti, kaj moderna knjižnica potrebuje, hkrati pa se je zavedala, da mora ohraniti bogato zgodovino.«

»Knjižnica je dolga 80 metrov, v najširšem delu je široka 20. Če ne bi bilo atrija, bi bilo na sredi precej temačno, zaradi atrija pa je svetlo in ljudje se zaradi tega res dobro počutijo.«